The 8^th World Day for the End of Speciesism took place on August 27, 2022!

Numerous animal rights groups around the globe organized events to highlight speciesist discrimination and to demand that the interests of animals be fully protected.

WoDES 2022 in pictures

In 2022, 114 organizations organized 109 actions located in 27 countries. This year again, it is a new record of participation!

"Speciesism is irrational" by Projet Méduses

Q&A by Animal Ethics

San Francisco (USA)

Jogja (Indonesia)

Video by Animal Save Movement

Podcast Episode by Comme un poisson dans l'eau

March in Lausanne

Montréal (Canada)

Bogotá (Colombia)

Zagreb (Croatia)

Amritsar (India)

Montréal (Canada)

Paris (France)

Mexico City (Mexico)

Guadalajara (Mexico)

Puebla (Mexico)

Haïfa (Israel)

Bogotá (Colombia)

Belo Horizonte (Brazil)

San Francisco (USA)

Tijuana (Mexico)

São Paulo (Brazil)

Cologne (Germany)

Lausanne (Switzerland)

Adams (USA)

London (United Kingdom)

Istanbul (Turkey)

Austria

Rennes (France)

Lucknow (India)

Tijuana (Mexico)

Events organized in 2022

Reports of the previous editions

Find the reports of the previous editions in photos and videos on the dedicated page.

The media are talking about us, discover our press review.

Seksizem, rasizem, speciesizem … : nepravične ideologije

V družbah, ki jih poznamo, odnos do živali temelji na speciesizmu. Po analogiji z rasizmom, seksizmom in drugimi oblikami zatiranja pomeni speciesizem ideologijo, ki dojema življenja in interese živali kot nepomembne le zato, ker te pripadajo drugim vrstam. Speciesizem je neutemeljen, ker ljudje nismo edini, ki imamo čustva in moramo zatorej spoštovati življenja in interese drugih čutečih bitij, s katerimi si delimo planet.

Vsa zavedajoča se bitja so si enakovredna

Navkljub razlikam med vrstami je jasno, da so si vsa zavedajoča se bitja enaka v zmožnosti, da občutijo bolečino. Ne glede na raso, spol, vrsto … je pomembno, kaj čutimo, naš interes, da ne bi trpeli, da bi ne bili žrtev nasilja in da bi lahko živeli tako srečno, kot je le mogoče. Diskriminacija na podlagi vrste je prav tako naključna kot katerakoli druga diskriminacija, utemeljena na nelogičnem kriteriju. Enakost, ki jo zaznamujejo izključevanje in naključne diskriminacije, je že v svoji definiciji neenakost, nepravičnost.

Zatorej je treba vsa čuteča bitja, ne glede na vrsto, vključiti v moralno skupnost. To ne pomeni, da je treba z vsemi ravnati na identičen način, temveč da moramo njihove interese resnično upoštevati, kakor da bi bili naši lastni.

Zanikanje inteligence z namenom zapostavljanja interesov?

Naša družba ne zanemarja dojenčkov, pa tudi ne ljudi z motnjami v duševnem razvoju, četudi se zdi, da nimajo kompleksnih intelektualnih zmožnosti, temveč jim celo zagotavlja večjo zaščito in prav je tako. Seveda lahko tudi oni trpijo, niso se zmožni sami obraniti in zatorej jih je potrebno zaščititi. Enako so tudi živali, ne glede na njihove umske zmožnosti, čuteča bitja, ki imajo interes za življenje in dobrobit in bi jih bilo prav tako treba zaščititi. Poleg tega pa vse več študij kaže, da smo neizmerno podcenjevali mentalne zmožnosti večine živali¹.

Etologija: živali so posameznice_ki na svoj lasten način

Sodobni_e etologi_nje so daleč od tega, da bi podpirali teorijo o živalih-mehanizmih in spodbujajo nas k pripoznanju, da so živali vsaka na svoj način posameznice_ki, ki imajo čustva, zanimanja, želje in lastno osebnost. Zdaj vemo, da lahko samozavedanje, kulture, altruizem in zmožnost uporabe orodij najdemo pri številnih živalih.

Družba se mora spremeniti

Nepravičnosti, kot sta fevdalizem in nižji družbeni status žensk, so bile v preteklosti povsem imanentni del splošne zavesti, danes pa temu ni več tako. Tudi suženjstvo in seksizem sta pripoznana kot nepravična, izvajajo se tudi koraki k odpravi teh nepravičnosti. A te oblike zatiranja so bile nekoč prav tako inherentne širši kolektivni zavesti kot je danes speciesizem, in veljalo je, da so večne. Toda zgodovina je naposled začela nakazovati drugačno pot in po tem zgledu si lahko predstavljamo tudi, da bodo nekega dne klavnice simbol barbarstva. Vse več in več nas nasprotuje nepravičnosti do živali, kar je postalo tudi eno od osrednjih družbenih vprašanj sodobnosti.

Cilj svetovnega dneva za odpravo speciesizma je razkriti nepravično ideologijo, ki omogoča to barbarstvo.

Prizadevamo si za svet, ki upošteva življenja in interese vseh. Ta svet že nastaja. Delajmo skupaj, da ga ustvarimo tako hitro, kakor je le mogoče. 

¹ Pred kratkim je šimpanz Ayumu zamajal idejo o tem, da imajo ljudje vselej boljše mentalne sposobnosti od drugih živali, ko je ljudi premagal v preizkusu spomina: https://www.youtube.com/watch?v=zsXP8qeFF6A